30.6.2015 smo oddali prvo vmesno poročilo o poteku projekta Soustvarjanje pomoči družinam v skupnosti. V nadaljevanju objavljamo kratek povzetek poročila.
V obdobju od 16.2. do 30.4. je naše delo temeljilo na rednem sodelovanju članov projektne skupine in rednimi stiki med prijaviteljem ter partnerji z namenom načrtovanja dela na projektu in sprotne evalvacije napredka. Postavili smo spletno stran, z namenom informiranja javnosti o projektu.
V marcu smo 3 sodelavke Fakultete za socialno delo odšle na delovni obisk na Norveško k projektnemu partnerju in spoznavale izobraževanje in dobre prakse na področju socialnega dela z družino. S pomočjo projektne skupine FSD in obeh partnerjev smo v tem obdobju dopolnile in nadgradile osnutek modela dela z družinami v skupnosti in s tem dosegle načrtovano ciljno vrednost. Osnutek smo objavili na spletni strani.
Vzpostavili smo prvi stik z družinami; v tem obdobju je sodelovalo v projektu 28 družin. Z večino je bil vzpostavljen izvirni delovni projekt pomoči. S 6 družinami smo sodelovanje predčasno zaključili, ker niso več želeli sodelovati v projektu oz. niso čutili potrebe po nadaljevanju dela.
Študentje so predhodno oblikovan osnutek modela dela z družinami v skupnosti preizkušali v okviru kontinuiranega sodelovanja z družinami. Skozi celotno 1. obdobje poročanja smo zbirali gradiva o procesu dela. Do 30.4. smo zbrali 212 zapisov študentov o procesu dela, na katere so 4 strokovnjakinje FSD sproti dajale povratne informacije študentom. S to aktivnostjo nadaljujemo v 2. obdobju poročanja.
Štiri strokovnjakinje FSD smo izvajale redna mentorska in individualna srečanja s študenti, ki so sodelovali z družinami in skupaj iskali možne načine nadaljevanja socialnega dela z družinami.
V mesecu aprilu sta 2 strokovnjakinji iz Norveške izvedli 3 dnevno izobraževanje za študente, ki sodelujejo na projektu in študentom predstavili Motivacijski intervju in Interakcijski model L. Shulmana.
Na Zdravstveni fakulteti smo oblikovali vadbeno skupino za starejše osebe s ciljem zboljševanja ravnotežja in omogočanje mobilnosti v mestnem okolju. Oblikovali smo program vadbe in izvedli 18 vadbenih enot. Na podlagi teoretskih podlag in predhodnih izkušenj smo postavili osnutek modela vadbe. Metoda dela za izvedbo modela je krožna vadba. Praktično izvedljivost in postavitev krožne vadbe sproti analiziramo in prilagajamo. Pri izvedbi vadbe so sodelovali študentje fizioterapije in delovne terapije. Prevedli, priredili in pilotirali smo tudi vprašalnik o mobilnosti za starejše udeležence mestnega potniškega prometa. Za obveščanje o projektu smo poleg prispevkov na uradni spletni strani projekta kreirali tudi spletno stran v okviru Biomehanskega laboratorija ZF.
Na Fakulteti za šport smo razvili model vadbe za neaktivne odrasle z nizkim SES, ki smo ga imenovali »Gibanje za voljo in volja za gibanje« (GiVo). Cilji vadbe so povečanje mišične mase, aerobne kapacitete, aktivne gibljivosti in ravnotežja. Pomemben del GiVo modela vadbe je psihološka intervencija, to je spodbujanje motivacije za spreminjanje življenjskega sloga v smeri večje telesne dejavnosti. Vadbo smo začeli izvajati 17. 3. 2015. Do konca obdobja poročanja to pomeni obdobje 7 tednov. Preden smo začeli z vadbo, smo imeli precej težav z rekrutiranjem vadečih, zato smo vadeče rekrutirali tudi preko Centra za socialno delo Ljubljana Vič ter različnih humanitarnih organizacij (Rdeči križ, Slovenska Karitas, Anina zvezdica). V vadbo je vstopilo 20 neaktivnih odraslih iz družin z nizkim SES. Na FŠ smo organizirale dobrodelno akcijo zbiranja športne opreme, s katero smo pomagali vadečim, ki niso imeli potrebne opreme. Študentom smo pripravile 2 sklopa predavanj. Prvi se je nanašal na psihološke vidike intervencije, drugi pa na gibalne vidike razvitega modela vadbe (20 ur predavanj). Strokovnjakinje s FŠ se tekom projekta redno srečujemo s študenti, ki vodijo vadbo. Delo s študenti poteka v obliki takojšnje supervizije na vadbi, saj je na vsaki VE prisotna vsaj ena izmed strokovnjakinj, najpogosteje dve ali celo tri. V projekt GiVo je vključenih 7 študentov. Za zagotavljanje kontinuitete dela z vadečimi, 3 študentje vodijo popoldanske vadbe, 4 pa dopoldanske.
