Sposobnost gibanja o prostoru osebam omogoča vzdrževanje socialne mreže, osebnih stikov z družino in prijatelji. Kakovost in količina gibanja je odvisna tudi od ravnotežja, ki je temeljna gibalna spretnost in omogoča vzdrževanje pokončnega položaja in gibanje v prostoru. Zato so programi v ravnotežje usmerjene vadbe hkrati tudi programi za ohranjanje in povečevanje mobilnosti.
Bergova lestvica je dolgo veljala za zlati standard pri ocenjevanju ravnotežja starejših. Vendar smo opazili učinek stropa, zato smo morali za skupino, ki je zelo dobro mobilna in ima še dobro ohranjeno ravnotežje poiskati bolj občutljivo lestvico za vrednotenje ravnotežja. Teoretska izhodišča kažejo, da bi bila primerna lestvica Mini-BESTest (Franchignoni in sod., 2010).
Da bi poiskali najprimernejšo lestvico smo ravnotežje ocenili z dvema lestvicama. Bergovo lestvico za oceno ravnotežja (Berg in sod., 1989, 1992 in Rugelj in Palma 2014) in Mini BESTestom (Franchignoni in sod., 2010). Obe lestvici ocenjujeta po 14 funkcijskih aktivnosti (tabela). Pomembna teoretska razlika med obema lestvicama je v tem, da ocenjujeta različne dimenzije ravnotežja.
Bergova lestvica za ocen ravnotežja | MINI-BESTest | |
1 | Vstajanje | Vstajanje iz sedečega položaja |
2 | Stoja brez opore | Stoja na prstih |
3 | Sedenje brez opore | Stoja na eni nogi |
4 | Sedanje | Zaščitni korak –naprej |
5 | Presedanje | Zaščitni korak –nazaj |
6 | Stoja z zaprtimi očmi | Zaščitni korak –vstran |
7 | Stoja s stopali skupaj | Stoja – odprte oči, trdna podlaga |
8 | Doseg naprej v predročenju | Stoja – zaprte oči, penasta podlaga |
9 | Pobiranje predmeta s tal | Stoja – klančina –zaprte oči |
10 | Oziranje nazaj preko leve in desne rame | Sprememba hitrosti hoje |
11 | Obračanje za 360 stopinj | Hoja z obračanjem glave levo in desno |
12 | Izmenično polaganje noge na stopnico ali pručko | Hoja z obratom okoli svoje osi |
13 | Stoja – stopalo pred stopalom | Prestopanje ovir |
14 | Stoja na eni nogi | Časovno merjeni test vstani in pojdi (TUG) s kognitivno nalogo |
Berg K, Wood-Dauphine S, Williams JI, Maki B (1989). Measuring balance in the elderly: Preliminary development of an instrument. Physiotherapy Canada 41:304-11.
Berg2 K, Wood-Dauphinee S, Williams JI, Maki B (1992). Measuring balance in the elderly: validation of an instrument. Can J Pub Health 83 Supl 2: S71.
Franchignoni, F., Horak, F., Godi, M., Nardone, A., & Giordano, A. (2010). Using psychometric techniques to improve the balance evaluation systems test: The mini-bestest. Journal of Rehabilitation Medicine, 42(4), 323–331. http://doi.org/10.2340/16501977-0537